Sluh

Motnje sluha najprej opazimo kot težave pri razumevanju pogovora. Pogovor sicer slišimo, a ga ne razumemo, še posebej v hrupnem okolju. Sogovornika zato pogosteje prosimo, da ponovi kar je povedal. Približno 5 % prebivalcev sveta ima manjšo ali večjo motnjo sluha. To je okoli 360 milijonov ljudi ali eden od 20 prebivalcev.

 

Motnje sluha lahko povzročijo številni vzroki od nezgode do bolezni. Ljudje, ki se soočijo z motnjo sluha imajo pogosto občutek odrezanosti od sveta. Otroci z motnjo sluha pri pouku porabijo veliko več energije zaradi napora pri poslušanju in so zato prej in bolj utrujeni. Problem je še večji v hrupni učilnici.

Zgodnje odkrivanje motenj, preprečevanje nadaljnjih okvar in hitra strokovna pomoč lahko v veliki meri zmanjšajo posledice in izboljšajo stik z okolico. Navajeni smo, da se izguba sluha pojavi z leti. Vedno več motenj sluha pa strokovnjaki v zadnjem času opažajo tudi med mlajšimi prebivalci. Sluh je ključnega pomena za razvoj govora pri otroku. Že majhna izguba sluha lahko slabo vpliva na razvoj govora pri otroku.

Kako pomembno vlogo v našem življenju igra sluh se dobro zavemo šele takrat, ko ne slišimo več dobro, ali pride do drugih težav. Nastanek naglušnosti lahko pretrga našo vez z zunanjim okoljem in onemogoči normalno sporazumevanje. Izguba sluha velja za težjo prizadetost kot izguba vida, kajti s poslušanjem pridobimo največ informacij. Izguba sluha človeka tudi bolj osami.

Izguba sluha velja za težjo prizadetost kot izguba vida, kajti slušni kanal je glavni vir pridobivanja informacij. Izguba sluha človeka tudi bolj osami.